Kaj je toča?
Toča so ledena zrna, ki nastajajo v razvitih oblakih vertikalnega razvoja (konvektivnih oblakih) in včasih padajo na tla.
Po podatkih meteorologov se toča v Sloveniji pojavlja vsako leto. Običajno se pojavlja ob poletnih nevihtah. Takrat je časovno ter krajevno zelo omejen pojav.
Mehanizem nastajanja toče v nevihtnem oblaku je zelo zapleten in ga današnja znanost ne razume docela. Ker je dogajanje v ozračju nelinearno, nevihtni oblaki pa imajo relativno majhne dimenzije, je njihovo obnašanje precej nepredvidljivo. Za tekoči dan in dan vnaprej lahko z matematično-fizikalnimi modeli predvidimo pojavljanje nevihnih oblakov. Razvoj nevihtnih oblakov in pojave toče se spremlja s pomočjo meteorološkega radarja.
Kako nastane ledeno zrno?
Nekatere zemeljske površine sonce močneje segreje kot druge. Zrak nad njimi se ogreje bolj kot zrak v okolici oz. drugod. Le ta se zredči in se zaradi vzgona prične dvigovati. Ko pride do območja nižjega zračnega pritiska se razteza in ohlaja. Dviguje se vse dotlej, dokler je njegova temperatura višja od temperature okolice.
Na višini se vzgornik (navzgor usmerjen tok zraka) ohladi. Vodna para se začne v njem zgoščevati v oblačne kapljice. Kapljice so zelo drobne in tok jih nosi s seboj. Pri kondenzaciji se sprošča toplota in vzgornik se zato z višino ohlaja počasneje, kot bi se sicer. Oblačne kapljice v njem zaradi kondenzacije rastejo, hkrati pa se tudi ohlajajo. Pri temperaturah, ki so pod 0 °C, se para kondenzira v ledene delce. Zato se v zgornjem delu vzgornika pojavijo posamezni ledeni kristalčki. Zaradi razlike parnih tlakov nad vodo in ledom se začno kristalčki debeliti na račun kapljic.
Ko se kristalčki dovolj odebelijo, jih vzgornik ne more več dvigovati; najprej začnejo lebdeti v njem,
nato pa padati proti tlom. Pri tem trkajo s kapljicami potujočimi navzgor in se močno odebelijo. Nastanejo ledena zrna. Padavine pri padanju skozi vzgornik le-tega v spodnjem delu zaustavljajo s trenjem in ohlajajo z izhlapevanjem. Tako povzročijo tok hladnega zraka navzdol, zdolnik, in zadušijo izvor toplega vzgornika. Ta počasi odmre in oblak se razkroji. (vir: ARSO)
Slika prikazuje običajen nastanek večjega zrna toče:
(1) Vzgornik dvigne vlago nad točko ledišča.
(2) Kapljica zmrzne in ustvari jedro toče.
(3) Zaradi mešanja zraka se zrno spusti pod točko ledišča. Tam trči s kapljami vode, ki okoli ledenega jedra ustvarijo tekoč ovoj.
(4) Zaradi vzgornika se zrno ponovno dvigne nad točko ledišča, kjer tekoč ovoj zmrzne in tako se zrno toče poveča.
(5) Zaradi dodatne teže se zrno ponovno spusti pod točko ledišča, kjer kaplje vode ustvarijo nov tekoč ovoj.
(6) Vzgornik zrno ponovno dvigne nad točko ledišča, kjer zmrzne nov ovoj vode.
(7) Ko postane zrno toče pretežko za vzgornik, skupaj z dežjem pade na zemljo.
|
